V šentjurski knjižnici obiskovalce pozdravijo prijazni, svetli in odprti prostori, ki jih je v skladu s sodobnimi standardi oblikovala Barbara Ačanski. Stavbi je dodala tudi zimski vrt in tako zagotovila privlačen izgled knjižnice, ki predstavlja »dnevno sobo« mesta Šentjur. Notranjo opremo je oblikoval arhitekt Miran Lasič. Poskrbel je, da se vsi, ki se sprehajajo med knjižnimi policami in izbirajo, katero literarno delo bi odnesli domov, počutijo sproščeno in domače.

Za grafično podobo knjižnice je poskrbela Mojca Cerjak. Z modro barvo je umirila živobarvnost knjižnih hrbtov na policah, z rumeno pa je prinesla toplino v prostore mladinskega oddelka. Knjižnica je tako postala prostor, kamor se lahko obiskovalci umaknejo pred divjim vsakdanjikom, v miru sedejo in prelistajo knjigo ali časopis. Otroški oddelek, ki je malo bolj živahen, pa je vedno poln zanimivega dogajanja. To je kraj, kjer lahko starši skupaj z otroci preživljajo prosti čas, se poigrajo s katero izmed številnih poučnih igrač, preberejo pravljico ali si ogledajo risanko.

Knjižnica ima tudi galerijski prostor, kjer so redno razstavljena zanimiva umetniška dela. V poklon velikim šentjurskim rodoljubom pa je na izposojevalnih pultih zapisan naslov pridige »Tri pridige o jeziku« Škofa Antona Martina Slomška in notni zapis najpogosteje izvajane skladbe šentjurskega skladatelja Gustava Ipavca »Slovenec sem«. Knjižnica Šentjur je in želi še naprej ostati središče kulturnega dogajanja v občini. To dosega tudi z upravljanjem Ipavčevega kulturnega centra Šentjur.

Zgodovina knjižnice

Začetki knjižničarstva segajo v razsvetljenstvo, ko se je razvila ideja, da je širjenje pisane besede temeljni pogoj za napredek kulture in razvoj jezika. K temu so veliko pripomogla bralna društva in čitalnice. Njihov namen je bil učiti slovenščino in širiti narodno zavest, zato so v svojih prostorih imela tudi knjižnice.

V Šentjurju se je knjižničarstvo začelo 2. septembra 1902 z ustanovitvijo Katoliškega bralnega društva. Leta 1906 je bila ustanovljena še Sokolska (ljudska) knjižnica, kratek čas pa je delovala tudi Knjižnica pri Jajčni zadrugi. Tako so imeli Šentjurčani pred začetkom 1. svetovne vojne tri knjižnice in izposojališče na Proseniškem.

V obdobju med vojnama je obisk knjižnic močno upadel. V tem času so denar za nakup knjig darovali posamezniki in nekatere trške družine, začetek 2. svetovne vojne leta 1941 pa je prekinil tudi ljubiteljsko delovanje. Knjige so razdelili po domovih, veliko jih je uničil nemški okupator. Po osvoboditvi leta 1945 sta z ljubiteljskim delovanjem začeli Ljudska knjižnica OF in Katoliška knjižnica. Katoliška knjižnica je bila kmalu ukinjena, Ljudska knjižnica OF pa se je leta 1948 preimenovala v Knjižnico bratov Ipavec s honorarnim knjižničarjem, ki je leta 1953 zapisal: »Ni nakupa knjig, ker ni denarja!«. V tem času so delovale še knjižnice na Blagovni, v Dobju, na Kalobju, na Planini, na Ponikvi, v Slivnici in v Šentvidu pri Planini.

Lokacije in sestavi, v katerih je delovala knjižnica, so se menjali (sestav Ljudske univerze in kasneje Kulturne skupnosti). Knjižnica je bila urejena po prostem pristopu, s čitalnico in odprta trikrat tedensko, skupaj 12 ur.

Leta 1961 je bil sprejet prvi Zakon o knjižničarstvu, zato je bil splošnim knjižnicam priznan položaj javne družbene dejavnosti. Kljub temu je deset let kasneje v Šentjurju knjižni fond štel komaj 2664 enot gradiva od predpisanih 10.000 enot, a že po letu 1972 so knjižnice (poleg šol) postale najpomembnejše v izobraževalnem procesu.

Največjo prelomnico na področju knjižničarstva v Šentjurju predstavlja zaposlitev prve knjižničarke za polni delovni čas (leta 1976), zato smo lani praznovali 40 let organiziranega in strokovnega knjižničarstva v Občini Šentjur. Z razvojem knjižnice se je pojavila tudi potreba po lokaciji v središču kraja. Leta 1980 se je tako knjižnica preselila v stavbo na Ulici Dušana Kvedra 16, ki jo še danes imenujemo »stara knjižnica«.

Do leta 1991 je knjižnica delovala v sklopu Delovne organizacije za opravljanje posebnih storitev Šentjur p. o., Šentjur pri Celju. 18. 12. 1991 pa je bil z odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Šentjur (Uradni list RS, št. 1/92) ustanovljen Javni zavod Knjižnica Šentjur. Od tega datuma naprej tudi pečati in žigi vsebujejo ime Knjižnica Šentjur.

Leta 1998 je knjižnica v celoti prešla na računalniško obdelavo gradiva. Zaradi povečane dejavnosti je bila selitev v bolj primerne prostore kmalu neizbežna. Tako se je leta 2004 pričela gradnja prvih namenskih prostorov za potrebe knjižničarske dejavnosti v Občini Šentjur. Knjižnica je bila slavnostna odprta 22. septembra 2006 in obratovalni čas se je za uporabnike povečal na šest dni v tednu. Danes je Knjižnica Šentjur najbolj odprt kulturni prostor v občini.