Leto Josipa Ipavca

Vlada Republike Slovenije je leto 2021 razglasila za leto Josipa Ipavca.

V obrazložitvi so na ministrstvu za kulturo zapisali:

"V letu 2021 se spominjamo 100. obletnice smrti skladatelja in zdravnika dr. Josipa Ipavca (21. 12. 1873–8. 2. 1921), ki je za slovensko glasbeno zgodovino ustvaril veliko pomembnih del. Med njimi posebej izstopata prvi slovenski balet Možiček in najobsežnejše delo opereta Princesa Vrtoglavka, sicer pa glavnino njegovega ustvarjanja predstavljajo samospevi in orgelske skladbe.

Razglasitev leta Josipa Ipavca bo lahko spodbudila ustvarjalno zasnovo programov in projektov v letu 2021, od področja glasbene ustvarjalnosti do raziskovanja in glasbenega izobraževanja. V luči spominjanja na našega velikega skladatelja bo Ministrstvo za kulturo javne zavode in javni sklad, ki delujejo na področju kulture, pozvalo, naj v okviru svojih zmožnosti pri načrtovanju programov in projektov za leto 2021 pripravijo vsebine, ki se bodo navezovale na to pomembno obletnico. Hkrati je to tudi odlična priložnost za okrepljeno sodelovanje resorjev, kot sta denimo šolstvo in turizem.

Predlog za razglasitev spominskega leta je Ministrstvu za kulturo podala Občina Šentjur."

Povezava do uradne objave: https://www.gov.si/novice/2020-07-03-razglasitev-l...

O Josipu Ipavcu

Josip Ipavec (klicali so ga tudi Pepi ali Pepo) se je rodil 21. 12. 1873 kot sedmi od desetih otrok Gustava in Karoline, ki so živeli v Šentjurju (trg Sv. Jurij pod Rifnikom oz. Sv. Jurij ob Južni železnici), hišna št. 9. Krščen je bil kot Jožef Karl, v nemški krstni knjigi zaveden kot Josef Karl. Dve imeni nakazujeta na imenitnost, saj v podeželskem okolju ni bilo običajno, da bi otrok dobil dve imeni.

Kmalu je začel z glasbenim izobraževanjem. Že pri štirih je z očetom igral klavir, kasneje ga je poučeval tudi brat Lojze. Ljudsko šolo je končal v domačem trgu pri dobrem učitelju in pevcu Frančišku Vučniku, ki ga poučeval tudi violino. Ljudsko šolo naj bi obiskoval dlje, kot je običajno, predvidoma zaradi bolezni. Oče ga je leta 1883 poslal v benediktinski samostan Št. Lambert na Gornjem Štajerskem, kjer je dokončal prvi in drugi razred gimnazije. V samostanu je tudi pel v zboru odličnega orglarja Karola Grütza. Že takrat je Josip uglasbil nekaj duetov za violino.

Tretji in četrti razred gimnazije je končal pri benediktincih v Št. Pavlu na Koroškem, kjer je tudi pel alt v cerkvenem pevskem zboru. V tistem obdobju je skomponiral valček za klavir in violino. Na dan velike mašne slovesnosti je orglar nenadoma zbolel, zato je na pomoč priskočil 14-letni Josip Ipavec ter na orglah spremljal orkester in pevce. Od takrat je vedno igral orgle pri šolskih mašah.

Višjo gimnazijo je obiskoval v Celju, kjer je od šestega razreda igral v župnijski cerkvi pri dijaških mašah. V tem času je uglasbil »Ave Mario« za moški zbor z bariton slogom. Tam se je spoznal z Nemcem Feryjem Leonom Lulekom, kasneje znanim baritonistom. Josip je zanj skomponiral celo vrsto nemških pesmi in balad (Das Königskind, Die Woiewodentochter, Die Drei), samospevov ob spremljavi klavirja. Tudi na vseučilišču v Gradcu sta bila prijatelja in Josip ga je na nastopih spremljal na klavirju. V Gradcu se je učil glasbene teorije pri dr. Torgglerju ter uglasbil slovensko balado »Trije vojaki« za bariton in solo ob spremljavi klavirja, »Triglavsko koračnico« in četverospev »Imel sem ljubi dve«. V Gradcu je ustvaril balet oz. enodejanko pantomimo »Možiček«, s katerim je dosegel lep uspeh in se je že v tistem času v Gradcu predstavljal sedemkrat. Kasneje so »Možička« uprizorili v Mariboru, Ljubljani, Novem mestu in Celovcu.

Leta 1904 je dokončal medicinske študije v Gradcu, 15. 3. je bil razglašen za doktorja zdravilstva. Bil je specialist za oči. V letih 1904 in 1905 je delal v vojaški bolnišnici na Dunaju. V prostih urah se je učil instrumentacije pri kapelniku jubilejskega gledališča (Volksoper) Aleksandru Zemlinskem.

Od avgusta 1905 do spomladi 1907 je delal kot vojaški zdravnik v Zagrebu. Ko je oče Gustav Ipavec zbolel, je službo vojaškega zdravnika opustil in se vrnil v rodni Šentjur. Postal je distriktni zdravnik skrajno vzhodnega dela celjskega in skrajno zahodnega dela šmarskega sodnega okraja. V tistem času je sicer sam trg Šentjur štel okoli 400 prebivalcev. V njem je delovalo društvo Sokol, starosta katerega je bil vse do začetka 1. svetovne vojne Josip Čulek, njegov namestnik pa Josip Ipavic.

Leta 1907 se je v Gradcu poročil z Albertino Novoszad. Jeseni leta 1909 je težko zbolel. V zakonu sta se jima rodila sinova Jože in Teodor.

V Šentjurju je dokončal opero Princesa Vrtoglavka, s katero se je dolgo ukvarjal. Besedilo (v slogu evropske literarne dekadence) zanjo je napisala znana pisateljica Mara Čop-Berksova. Skupaj z vplivnimi prijatelji si je prizadeval,da bi opereto uprizorili, vendar to za časa njegovega življenja žal ni uspelo. Izvedenih je bilo le nekaj delov opere (npr. na nekem koncert v Celju je pevski zbor iz Šentjurja ob spremljavi salonskega orkestra predstavil uvodni prizor 3. dejanja opere Princesa Vrtoglavka z naslovom Urica, januarja 1914 pa je Glasbena matica izvedla tri odlomke iz opere).

Josip Ipavec je bil leta 1914 mobiliziran in poslan v Wagno na današnjem avstrijskem Štajerskem, kjer je bilo begunsko taborišče za ubežnike iz Galicije. Zaradi bolezni je bil kasneje demobiliziran in še pred koncem vojne so ga poslali domov. Sčasoma je opustil tudi zdravniško prakso. Umrl je 8. 2. 1921 v Šentjurju, kjer je tudi pokopan.

Princesa Vrtoglavka je bila prvič izvedena šele 29. 11. 1997 v SNG Maribor. Besedilo zanjo je po motivih libreta Mare pl. Berks napisal ddr. Igor Grdina.

Povzeto po:

Barlè, J. (1909). Ipavci: prilog k zgodovini slovenske pesmi. Ljubljana: [s. n.].

Grdina, I. (1999). Od rodoljuba z dežele do meščana. Ljubljana: Studia humanitatis.

Grdina, I. (2001). Ipavci. Zgodovina slovenske meščanske dinastije. Ljubljana: Založba ZRC SAZU.

Skladateljski opus

Najintimnejši del opusa Josipa Ipavca so samospevi. Pisal jih je predvsem na nemška besedila, da bi z njimi uspel v tujini. Mnoge je prepeval njegov prijatelj iz šolskih let, znameniti baritonist Ferdinand Leon Lulek. Zanj je napisal vrsto samospevov, ki jih je pevec nato izvajal širom Evrope (na Dunaju, v Pragi, Berlinu, Hamburgu, Londonu, Parizu) in v Ameriki, vendar pa se s samospevi Josip ni uveljavil v najelitnejših umetniških krogih.

Skladatelj je izbiral lirična besedila in balade. Uglasbil je kar osem pesmi Heinricha Heineja. Melodije so lirične, pesmi pa v glavnem kratke, dvokitične, polne otožnosti in melanholije, ki je blizu slovenski ljudski pesmi. Tema uglasbenih pesmi so predvsem neizpolnjena ljubezen, hrepenenje in smrt. Pri komponiranju je izhajal iz romantične tradicije.

Samospeve Josipa Ipavca danes uvrščamo med najboljšo slovensko vokalno liriko iz časa fin de siècla.

Josipovi sodobniki niso doumeli, da njegova glasba presega domače okvirje. Njegovemu delu (predvsem Princesi Vrtoglavki)so pripenjali slabe ocene, zato je bil dolgo časa slabo znan in podcenjevan skladatelj.

Josip Ipavec je eden tistih ustvarjalcev, ki jih lahko za glasbeno delo postavimo ob bok slovenski literarni moderni ali slikarjem impresionistom.

Možiček

Možiček velja za prvi slovenski balet oz. muzikalno patomino inje tudi največkrat izvajan slovenski balet. Josip Ipavec je to baletno kompoziciji sprva naslovil kot Glasba za Pierrotov rojstni dan (Musik zu Pierrots Geburtstag) ga je napisal najprej za klavir štiriročno. Skladbo je v tej obliki izdal Lavoslav Schwentner v slovenščini in v nemščini (Das Hampelmännchen). Prvič je bil uprizorjen leta 1901 v Gradcu v neki gostilni (Zum wilden Mann - ¨Pri divjem možu˝), pod skladateljevim vodstvom. Istega leta je bil uprizorjen vsaj še v Novem mestu. Uprizorili so ga tudi leta 1904 in 1906 v Gradcu, kasneje pa še 1908 v Olomoucu na Češkem in 1910 v Trstu. V letu 1912 so sledile postavitve v Celju, Mariboru in Ljubljani. Možička so na poklicnem baletnem odru prvič predstavili v Ljubljani leta1924, kasneje istega leta pa tudi v celjskem mestnem gledališču. Doživel je še nekaj ponovitev v letih 1926, 1930, 1940 (z novo vsebino), 1952, 1957 in 2002 (med drugim na Ipavčevih kulturnih dneh v Šentjurju).

Josip Ipavec je za Možička dobil veliko pohval in pozitivnih kritik. Kmalu je napravil še aranžma za t. i. francoski ali salonski orkester (1. in 2. violina, viola, čelo, kontrabas, klavir, harmonij in tolkala). Ta partitura je dolgo veljala za izgubljeno, potem pa so jo našli med zapuščino, ki jo je hranil Josipov sin Jože in jo leta 1993 prodal Glasbeni zbirki NUK.

Mozicek: I. Predigra · Simfonicni orkester RTV Slovenija

Mozicek: II. Polka · Simfonicni orkester RTV Slovenija

Mozicek: III. Valcek · Simfonicni orkester RTV Slovenija

Mozicek: IV. Harlekin · Simfonicni orkester RTV Slovenija

Mozicek: V. Colombina in Pierrot · Simfonicni orkester RTV Slovenija

Mozicek: VI. Allegro - Andante sostenuto - Allegro - Presto · Simfonicni orkester RTV Slovenija

Mozicek: VII. Koracnica · Simfonicni orkester RTV Slovenija

Mozicek: VIII. Ples deklet · Simfonicni orkester RTV Slovenija

Princesa Vrtoglavka

Libreto za Prineso Vrtoglavko je napisala Mara pl. Berksova. Besedilo je bilo literarno ambiciozno zasnovano in sodi v obdobje evropske dekadence. Josip se je z glasbo zanj ukvarjal več let. Kompozicijo je v večji meri napisal v Zagrebu, kjer je delal kot zdravnik v garnizijski bolnici, popolnoma pa jo je zaključil leta 1910. Na Dunaju so nato uprizoritev zaradi besedila zavrnili in tudi drugod ni bilo večjega zanimanja zanjo. Morebitno uprizoritev je prekrižala bližajoča se prva svetovna vojna in tako je bila Princesa Vrtoglavka, komična opera v starem številčnem slogu, prvič uprizorjena šele leta 1997 v SNG Maribor, in sicer z novim libretom avtorja ddr. Igorja Grdine.

1. Ich will meine Seele tauchen – Če mogel vzdihe bi srca utopiti

2. Am Kreuzweg – Na križpotju

3. Ballade – Balada

4. Verriet mein blasses Angesicht – Mar ti ne priča lice bledo

6. Zwei kleine Liebeslieder – Dve drobni ljubezenski pesmi
a. Wenn ich in deine Augen seh' – Ko v tvoje mile zrem oči

b. Im Walde wandl' inch und weine – Po gozdu hodim in se jočem

7. Nach Jahren – Čez leta

9.Lied im Volkston – Pesem v ljudskem tonu

10. Zingara – Ciganka

11. Schlehenblüt' und wilde Rose – Divja roža in bršljan

12. Die Wahlfahrt nach Kevlaar – Romanje v Kevlaar (uglasbena je samo prva pesem iz Heinejevega triptiha s tem naslovom)

13. Ein Lied – Pesem

14. Morgenwanderung – Jutranje potovanje

Poznamo še naslednja uglasbena Josipova dela (večina je samospevov):

1. Abschied im Herbst / Slovo v jeseni (anonimni avtor)
2. Am Kirschengarten / V češnjevem vrtu (anonimni avtor)
3. Am Kreuzweg / Na križpotju (Heinrich Heine)
4. Die drei Soldaten / Trije vojaki (Josip Freunsfeld – Radinski)
5. Die Sägemühle (samospev)
6. Ein Lied / Pesem (Hans Kolar)
7. Frühlingslied / Pomladna pesem (Theodor Storm)
8. Frühlingsnacht / Pomladna noč (Niebruhr)
9. Frühlingsrast / Pomladni počitek (Hans Willy Märtens) (alternativni naslov: Wenn nicht die Liebe wär!)
10. Im Frühling / V pomladi (anonimni avtor)
11. Im Sturm (samospev, izgubljen)
12. In der Fremde / V tujini (Fran Vidic)
13. Jutro (četverospev) (Josip Freuensfeld Radinski)
14. Meine Tote / Mrtvo dekle (Friedrich Fischbach)
15. V noči (anonimni avtor)
16. Wanderers Nachtlied / Popotnikova nočna pesem (J. Wolfgang von Goethe)
17. Wiegenlied (samospev, izgubljen)

Ostala dela:

1. »Andante v f-molu« (za violončelo in klavir)
2. Aranžmaji samospeva Am Kreuzweg, Gounodove Valpurgine noči, neke četvorke in dveh koračnic
3. Aufbruch (za ženski zbor)
4. Slavček (četverospev, za moški zbor, besedilo S. Janžek)
5. Des Woiwodentochter (izgubljena skladba)
6. Hans und Grete / Janko in Metka (Ludwig Uhland) – duet
7. Himna (za mešani zbor in orgle)
8. Im Volkston (skladba za troglasni ženski zbor)
9. Imel sem ljubi dve (L. Habetov - psevd. Ludvik Černej) (za moški zbor)
10. Legenda (za gosli in glasovir)
11. Lipi (za moški zbor) ...... (priredba U. Eferl za orkester kitar)....
12. Mailied
13. Marilielied (Ludwig Heinrich Christoph Hölty);
14. Menuet ter skladba z oznako tempa Moderato (za violino in klavir)
15. Menuet za orkester
16. Nachtbilder (predigra za violino in klavir)
17. Podoknica (sedaj nedosegliv rokopis, 3. 12. 1894)
18. Preludij za violino s spremljavo harmonija
19. Priredba uverture Teharski plemiči
20. Scherzo (posvečen stricu Benjaminu Ipavcu)
21. Trauungschor (za mešani zbor)
22. Triglavska koračnica
23. Winterstimmung (ženski zbor s klavirsko spremljavo) – F. H. Seidl
24. Zahajajočemu solncu (za violino in glasovir)
25. Zborovski spev s tenorskim solom Ave Maria
26. Zimska (za ženski zbor s klavirjem)
27. …

V Digitalni knjižnici Slovenije lahko dostopate do izbranih skladb Josipa Ipavca.

POVEZAVA: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:COL-V4D9D1OB...

E-knjiga dr. Alenka Bagarič: Skladbe Josipa Ipavca v Narodni in univerzitetni knjižnici

Knjižničarske novice: https://knjiznicarske-novice.si/novica/974/pokazi

KNJIGA O JOSIPU IPAVCU

DOKUMENTARNi FILM: JOSIP IPAVEC, SLOVENSKI MOZART

Skladatelj Josip Ipavec (1873–1921) izhaja iz znamenite družine skladateljev in zdravnikov iz Šentjurja pri Celju. Javnosti je manj poznan kot njegov oče (Gustav) ali stric (Benjamin). Josip Ipavec velja za pomembnega skladatelja samospevov in zborov, v njegovem opusu pa izstopata prvi slovenski balet Možiček in opera Princesa Vrtoglavka. V svojih zborovskih skladbah je jasno izpovedal svojo ljubezen do domovine in slovenskega jezika v času, ko se je na Slovenskem govorilo in pisalo nemško. Njegova dela so pustila neizbrisen pečat, v času življenja pa je bil doma manj poznan in cenjen kot v tujini.

V filmu Ipavčevo življenjsko in glasbeno pot predstavijo Igor Grdina, Konrad Rado Frece, Matej Romih, Pavel Mihelčič, Franci Plohl, Tomaž Faganel, Darja Koter, Vojko Vidmar in Lojze Arlič, film pa bogatijo igrani prizori ter televizijske upodobitve Ipavčeve glasbe v izvedbi Marcosa Finka, Urške Arlič Gololičič in Marka Hribernika, Združenih moških pevskih zborov Občine Šentjur ter učencev Glasbene šole Šentjur Nuše in Tjaše Štrajhar.

Povezovalec Saša Tabaković – Josip Ipavec, scenarij Jernej Kastelec, strokovni sodelavec ddr. Igor Grdina, direktor fotografije Uroš Hočevar, scenografinja Greta Godnič, kostumografinja Jerneja Jambrek, montažer Andrej Modic. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Vojko Boštjančič.

Film je dostopen na RTV4: https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-o...

Čas predvajanja: 52:12
Žanr: Dokumentarni program

DOGODKI

Povezave

Uradna spletna stran o Josipu Ipavcu: https://josipipavec.si/sl/

Občina Šentjur: https://www.sentjur.si/

Šentjur tour: https://turizem-sentjur.com/; https://turizem-sentjur.com/Kulturna-dediscina/Jos...

Ipavčev kulturni center Šentjur: http://www.ikcsentjur.si/porocamo/Razglasitev-leta...

Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur: http://www.gs-sentjur.si/

Wikipedija: https://sl.wikipedia.org/wiki/Josip_Ipavec

Slovenska biografija: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi24425...

Digitalna knjižnica slovenije: https://www.dlib.si/results/?query='keywords=Ipa...

Glasbena matica Ljubljana: https://www.glasbenamatica.si/zgoscenke/samospevi/

Rodna gruda: https://www.rodnagruda.si/znani_slovenci/2019032510394694/

Slovenska filharmonija (Novoletni koncert 2021:Povabilo na ples): https://www.youtube.com/watch?v=nmB3ON5NE9o&feature=emb_logo

Beletrina v živo (predstavitev knjige o Josipu Ipavec: Slovenski Mozart):https://beletrina.si/dogodki/beletrina-v-zivo-josip-ipavec

SIGIC (Danes poslušamo: Josip Ipavec): http://www.sigic.si/danes-poslusamo-josip-ipavec.html

SIGIC (Glasba v črkah: Slovenski Mozart): http://www.sigic.si/glasba-v-crkah-slovenski-mozart.html

STA (Knjiga Slovenski Mozart je del renensanse Josip Ipavec):https://www.sta.si/2871765/igor-grdina-za-sta-knjiga-slovenski-mozart-je-del-renesanse-josipa-ipavca?fbclid=IwAR1-zm1AR9_qaqSSrwVmWRGUHLD0ltcJVsg_y-a-EWMU5NLmiKzrHoq9h_Q

DNEVNIK (Graški Nemci so Josipu Ipavcu rekli slovenski Mozar): https://www.dnevnik.si/1042950054/Intervjuji/intervju-igor-grdina-znanstveni-svetnik-slavist-zgodovinar-in-libretist-graski-nemci-so-josipu-ipavcu-rekli-slovenski-mozart?fbclid=IwAR0qCDympUNNy0GzXh0yKT0Bv2qianyRUKAlt5ddZvI2MsMDtnUSCj8fK78

DNEVNIK (Leto dolgo prezrtega glasbenega velikana Josipa Ipavca): https://www.delo.si/kultura/glasba/leto-dolgo-prez...

VEČER (Članek Josip Ipavec, Slovenski Mozart): https://www.vecer.com/lokalno/celje/josip-ipavec-slovenski-mozart-10234840

VEČER (Maribor izpolnil testament Josipa Ipavca): https://www.vecer.com/kultura/maribor-izpolnil-tes...

Celjski glasnik:https://celjskiglasnik.si/ob-letu-josipa-ipavca-sentjurska-obcina-z-vec-aktivnostmi/; https://celjskiglasnik.si/borut-pahor-obiskal-sentjur-ob-letu-josipa-ipavca/

Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru: http://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2181

Vzajemnost.si: https://www.vzajemnost.si/clanek/185285/v-spomin-dvehjosipov/

Megafon.si: https://megafon.si/slovenija/sentjurska-obcina-v-letu-josipa-ipavca-s-stevilnimi-dogodki/

Morel TV: https://www.youtube.com/watch?v=O7nPzNtr0kw

Dinastija Ipavcev (videoposnetek): https://www.youtube.com/watch?v=cIi9dCv0IBI

Urška Arlič Gololičič o vlogi Ipavcev (posnetek ob otvoritvi razstave): https://www.youtube.com/watch?v=_kk51TAVKoM

Šentjur.net (intervju z Urško Arlič Gololičič o njenem ustvarjanju in doživljanju rodbine Ipavec): https://www.sentjur.net/urska-arlic-gololicic-dane... in https://www.sentjur.net/urska-arlic-gololicic-dane...

Spletni koncert KOROŠKA POJE 2021 - PESEM NAS POVEZUJE

Osnovna šola Dramlje (Leto Josipa Ipavca in naši "možički"): https://www.osdramlje.si/leto-josipa-ipavca-in-nas...

Možički vas pozdravljajo v Zgornjem trgu Šentjur: https://www.josipipavec.si/sl/Novice/Mozicki-vas-p...

Vrtec Šentjur (predstavitev enot na glasbeno podlago Možiček): https://vrtecsentjur.splet.arnes.si/2021/02/25/vir...

Šentjur Tour (videoposnetek): Minuta z Josipom - Imel sem ljubi dve

Josip Ipavec, tragični junak: https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/josip-ipavec-...

Leto Josipa Ipavca (Oddaja Prvi - dopisnik Matija Mastnak): https://365.rtvslo.si/arhiv/lokalni-cas/174815524

VTV (Oddaja Dobro jutro: Leto 2021 je leto Josipa Ipavca): https://fb.watch/9cwAmJmn_G/

Divja roža in bršljan

Datum: sreda, 17. marec 2021
Lokacija: Ipavčev kulturni center
Več informacij: Program samospevov Josipa Ipavca sta izvedla Urška Arlič Gololičič in pianist Marko Hribernik. Koncert je posnela RTV Slovenija in bo po televiziji predvajana kot glasbena oddaja.
Organizator: Knjižnica Šentjur in Občina Šentjur

JESEN VEJE V ALEJI

Datum: 3. oktober 2021
Lokacija: Ipavčev kulturni center
Organizator: Knjižnica Šentjur

PANDEMONIUM

Lokacija: Knjižnica Šentjur
Več informacij: Razstava likovnih del Anžeta Ipavica. Recenzijo likovnih del je pripravil dr. Robert Simonišek. Intervju z mladim umetnikom je vodila Tatjana Oset, direktorica Knjižnice Šentjur. Videoposnetek: Magični spomini
Organizator: Knjižnica Šentjur

"To je krasna obitelj, ti Ipavci"

Datum: od 6. maja do 15. junija 2021
Lokacija: Ipavčev kulturni center, ploščad pred IKC
Več informacij: https://zac.si/2021/05/19/ipavci/
Organizator: Knjižnica Šentjur v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Celje in JSKD OI Šentjur

RAZSTAVA: Baletke in Možiček

Datum: november-december 2021
Lokacija: Knjižnica Šentjur
Organizator: Ljudska univerza Šentjur

Preplet glasbenih utrinkov Josipa Ipavca

Datum: 17. november 2021, ob 18. uri
Lokacija: Tischlerjeva dvorana Mohorjeve v Celovcu
Več informacij: Predstavitev zgoščenke ob 100. obletnici smrti Josipa Ipavca

Predstavitev na ORF2: Posnetek iz Šentjurja.

CD Zbrani samospevi Gesamte lieder

Več informacij:

Regine Hangler - sopran

Gabriel Lipuš – bariton

Tatjana Pichler - klavir

4SAXESS

Andrej Omejc – sopranski saksofon

Oskar Laznik – altovski saksofon

Tadej Šepec – tenorski saksofon

Dejan Prešiček – baritonski saksofon

Več o dogodku: https://www.opera-online.com/de/columns/hmayer/jos...

Več o predstavitvi:https://www.pressreader.com/austria/kleine-zeitung...

PRISLUHNIMO SOSEDU

Datum: 23. oktober 2021, ob 19. uri
Lokacija: Kulturni dom Pliberk

Ipavec in Čajkovski

Datum: 5. oktober 2021
Lokacija: Vrt Ipavčeve hiše
Organizator: Ruski center znanosti in kulture in Inga Ulokina

Baletna predstava: MOŽIČEK

Datum: 21. in 22. 12. 2021 za osnovne šole in 21. 12. 2021 ob 19. uri predstava za izven
Lokacija: Ipavčev kulturni center
Več informacij: Ob stoti obletnici smrti skladatelja Josipa Ipavca smo pripravili novo postavitev Možička, prvega in največkrat izvajanega slovenskega baleta. Preplet klasičnega in sodobnega plesnega izraza na tri Ipavčeve skladbe nas uvede v svet njegovega Možička. V toplo, domačo, komično, skorajda arhetipsko ljubezensko intrigo med mladima zaljubljencema, z mislijo, da happy end ni nujno poročno slavje. V Ipavčevemu Možičku, kjer ostajamo zvesti njegovi glasbeni predlogi, ohranjamo ljubezen kot osrednji motiv, a ga razpremo v številne možne izraze.

RE:start
J. Ipavec: Scherzo, Triglavska koračnica, Ave Maria
koreografija: Gjergj Prevazi (AL)
plesalci: Mojca Majcen (SLO), Branko Mitrović (BIH), Jakša Filipovac (SRB)

J. Ipavec: MOŽIČEK
koreografija: Aleksandar Ilić (SRB)
dramaturgija: Nuša Komplet Peperko (SLO)
scenografija: Matija Kovač (SLO)
kostumografija: Aleksandra Karović (SRB)

Plesalci: Mojca Majcen (SLO), Patricija Crnkovič (SLO), Branko Mitrović (BIH), Jakša Filipovac (SRB)

Glasbeniki:
Iztok Kocen, klavir
Uroš Bičanin, violina
Zoran Bičanin, violončelo
Miha Firšt, kontrabas

Produkcija:
Festival Velenje, Hiša kulture Celje, Profesionalno združenje baletnih umetnikov, koreografov in pedagogov Srbije, Albanian Dance Meeting, Balkan Dance Project

MOŽIČEK ali PIEROTOV ROJSTNI DAN

10. #kviz o občini #Šentjur "Ali poznaš svojo občino?" #Ipavci so pomembno prispevali slovenski kulturi na področju glasbe. #Josip #Ipavec je napisal prvi slovenski #balet. Več o baletu poglej v kratkem videu, ki so ga pripravili mladi iz Mladinskega centra Šentjur.

Leto Josipa Ipavca skozi otroške oči

Več informacij: https://read.bookcreator.com/2kghvEJ94faa2fRwWcYB0...
Organizator: Vrtec Šentjur

Ipavci se vračajo … v Pivolo

Datum: od 19. avgusta 2021 do 22. septembra 2021
Lokacija: Botanični vrt v Mariboru
Več informacij: https://zac.si/2021/09/07/ipavci-se-vracajo-v-pivolo/

Ljubljanske novice: https://ljnovice.si/2021/09/24/o-koncertu-in-odprt...

Kronski vrh slovite družine

Več informacij: Besedila iz priloge tednika Družine - februar 2021 - Časnik za družbo in kulturo

Avtor članka: Franc Križnar

SPLETNI KONCERT: KOROŠKA POJE 2021 - PESEM NAS POVEZUJE

Datum: 14. 3. 2021
Lokacija: Kulturni dom Pliberk
Več informacij: http://www.kkz.at/novice/detajl/koroshka_poje_2021...
Organizator: Krščanska kulturna zveza

Čez leta - Samospev Josipa Ipavca na besedilo Adolfa Böttgerja v prevodu Smiljana Samca

Datum: februar 2021
Več informacij: Moje osebno doživljanje Josipovega samospeva - Urška Arlič Gololičič, sopranistka in Josipova rojakinja

DOSTOP DO CELOTNEGA DOKUMENTA: ČEZ LETA

Več informacij: V glasilu našega pobratenega mesta Neu-Anspach je objava v treh jezikih o praznovanju ***obletnice JOSIPA IPAVCA***, ki jo je pripravila Testaniere Alenka (Ljudska univerza Šentjur).

Povezava na izdajo v nemškem jeziku.

Povezava na izdajo v francoskem jeziku.

Povezava na izdajo v angleškem jeziku.

RAZSTAVA MOŽIČEK IN PRINCESA VRTOGLAVKA (l. 2019)

Razstava Možiček&Princesa Vrtoglavka je bila najprej postavljena v Galeriji Zgornji trg Šentjur, slike so zaplapolale tudi čez Zgornji trg.

2. decembra 2019 je bila postavljena na ogled še v Knjižnici Šentjur.

Razstava je nastala v organizaciji JSKD OI Šentjur v sodelovanju z lokalnimi ustvarjalci.

POP ART JOSIP - ZUNANJA RAZSTAVA (L. 2021)

Datum: februar 2021
Lokacija: Svetinov vrt
Več informacij: Zunanja razstava likovnih del v pop art tehniki na temo Josipa Ipavca dijakov Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije ŠC Celje.
Organizator: JSKD OI Šentjur

MINUTA Z JOSIPOM: Slavčeku

Lokacija: Zgornji trg
Več informacij: