Leto Josipa Ipavca

Vlada Republike Slovenije je leto 2021 razglasila za leto Josipa Ipavca.

V obrazložitvi so na ministrstvu za kulturo zapisali:

"V letu 2021 se spominjamo 100. obletnice smrti skladatelja in zdravnika dr. Josipa Ipavca (21. 12. 1873–8. 2. 1921), ki je za slovensko glasbeno zgodovino ustvaril veliko pomembnih del. Med njimi posebej izstopata prvi slovenski balet Možiček in najobsežnejše delo opereta Princesa Vrtoglavka, sicer pa glavnino njegovega ustvarjanja predstavljajo samospevi in orgelske skladbe.

Razglasitev leta Josipa Ipavca bo lahko spodbudila ustvarjalno zasnovo programov in projektov v letu 2021, od področja glasbene ustvarjalnosti do raziskovanja in glasbenega izobraževanja. V luči spominjanja na našega velikega skladatelja bo Ministrstvo za kulturo javne zavode in javni sklad, ki delujejo na področju kulture, pozvalo, naj v okviru svojih zmožnosti pri načrtovanju programov in projektov za leto 2021 pripravijo vsebine, ki se bodo navezovale na to pomembno obletnico. Hkrati je to tudi odlična priložnost za okrepljeno sodelovanje resorjev, kot sta denimo šolstvo in turizem.

Predlog za razglasitev spominskega leta je Ministrstvu za kulturo podala Občina Šentjur."

Povezava do uradne objave: https://www.gov.si/novice/2020-07-03-razglasitev-l...

O Josipu Ipavcu

Rojstvo: 21. 12. 1873, Šentjur

Smrt: 8. 2. 1921, Šentjur

Slovenski skladatelj in zdravnik

Uradna spletna stran o Josipu Ipavcu:JOSIP IPAVEC



Josip Ipavec (klicali so ga tudi Pepi ali Pepo) se je rodil 21. 12. 1873 kot sedmi od desetih otrok Gustava in Karoline, ki so živeli v Šentjurju (trg Sv. Jurij pod Rifnikom oz. Sv. Jurij ob Južni železnici), hišna št. 9. Krščen je bil kot Jožef Karl, v nemški krstni knjigi zaveden kot Josef Karl. Dve imeni nakazujeta na imenitnost, saj v podeželskem okolju ni bilo običajno, da bi otrok dobil dve imeni.

Kmalu je začel z glasbenim izobraževanjem. Že pri štirih je z očetom igral klavir, kasneje ga je poučeval tudi brat Lojze. Ljudsko šolo je končal v domačem trgu pri dobrem učitelju in pevcu Frančišku Vučniku, ki ga poučeval tudi violino. Ljudsko šolo naj bi obiskoval dlje, kot je običajno, predvidoma zaradi bolezni. Oče ga je leta 1883 poslal v benediktinski samostan Št. Lambert na Gornjem Štajerskem, kjer je dokončal prvi in drugi razred gimnazije. V samostanu je tudi pel v zboru odličnega orglarja Karola Grütza. Že takrat je Josip uglasbil nekaj duetov za violino.

Tretji in četrti razred gimnazije je končal pri benediktincih v Št. Pavlu na Koroškem, kjer je tudi pel alt v cerkvenem pevskem zboru. V tistem obdobju je skomponiral valček za klavir in violino. Na dan velike mašne slovesnosti je orglar nenadoma zbolel, zato je na pomoč priskočil 14-letni Josip Ipavec ter na orglah spremljal orkester in pevce. Od takrat je vedno igral orgle pri šolskih mašah.

Višjo gimnazijo je obiskoval v Celju, kjer je od šestega razreda igral v župnijski cerkvi pri dijaških mašah. V tem času je uglasbil »Ave Mario« za moški zbor z bariton slogom. Tam se je spoznal z Nemcem Feryjem Leonom Lulekom, kasneje znanim baritonistom. Josip je zanj skomponiral celo vrsto nemških pesmi in balad (Das Königskind, Die Woiewodentochter, Die Drei), samospevov ob spremljavi klavirja. Tudi na vseučilišču v Gradcu sta bila prijatelja in Josip ga je na nastopih spremljal na klavirju. V Gradcu se je učil glasbene teorije pri dr. Torgglerju ter uglasbil slovensko balado »Trije vojaki« za bariton in solo ob spremljavi klavirja, »Triglavsko koračnico« in četverospev »Imel sem ljubi dve«. V Gradcu je ustvaril balet oz. enodejanko pantomimo »Možiček«, s katerim je dosegel lep uspeh in se je že v tistem času v Gradcu predstavljal sedemkrat. Kasneje so »Možička« uprizorili v Mariboru, Ljubljani, Novem mestu in Celovcu.

Leta 1904 je dokončal medicinske študije v Gradcu, 15. 3. je bil razglašen za doktorja zdravilstva. Bil je specialist za oči. V letih 1904 in 1905 je delal v vojaški bolnišnici na Dunaju. V prostih urah se je učil instrumentacije pri kapelniku jubilejskega gledališča (Volksoper) Aleksandru Zemlinskem.

Od avgusta 1905 do spomladi 1907 je delal kot vojaški zdravnik v Zagrebu. Ko je oče Gustav Ipavec zbolel, je službo vojaškega zdravnika opustil in se vrnil v rodni Šentjur. Postal je distriktni zdravnik skrajno vzhodnega dela celjskega in skrajno zahodnega dela šmarskega sodnega okraja. V tistem času je sicer sam trg Šentjur štel okoli 400 prebivalcev. V njem je delovalo društvo Sokol, starosta katerega je bil vse do začetka 1. svetovne vojne Josip Čulek, njegov namestnik pa Josip Ipavic.

Leta 1907 se je v Gradcu poročil z Albertino Novoszad. Jeseni leta 1909 je težko zbolel. V zakonu sta se jima rodila sinova Jože in Teodor.

V Šentjurju je dokončal opero Princesa Vrtoglavka, s katero se je dolgo ukvarjal. Besedilo (v slogu evropske literarne dekadence) zanjo je napisala znana pisateljica Mara Čop-Berksova. Skupaj z vplivnimi prijatelji si je prizadeval,da bi opereto uprizorili, vendar to za časa njegovega življenja žal ni uspelo. Izvedenih je bilo le nekaj delov opere (npr. na nekem koncert v Celju je pevski zbor iz Šentjurja ob spremljavi salonskega orkestra predstavil uvodni prizor 3. dejanja opere Princesa Vrtoglavka z naslovom Urica, januarja 1914 pa je Glasbena matica izvedla tri odlomke iz opere).

Josip Ipavec je bil leta 1914 mobiliziran in poslan v Wagno na današnjem avstrijskem Štajerskem, kjer je bilo begunsko taborišče za ubežnike iz Galicije. Zaradi bolezni je bil kasneje demobiliziran in še pred koncem vojne so ga poslali domov. Sčasoma je opustil tudi zdravniško prakso. Umrl je 8. 2. 1921 v Šentjurju, kjer je tudi pokopan.

Princesa Vrtoglavka je bila prvič izvedena šele 29. 11. 1997 v SNG Maribor. Besedilo zanjo je po motivih libreta Mare pl. Berks napisal ddr. Igor Grdina.


Povzeto po:

Barlè, J. (1909). Ipavci: prilog k zgodovini slovenske pesmi. Ljubljana: [s. n.].

Grdina, I. (1999). Od rodoljuba z dežele do meščana. Ljubljana: Studia humanitatis.

Grdina, I. (2001). Ipavci. Zgodovina slovenske meščanske dinastije. Ljubljana: Založba ZRC SAZU.

Skladateljski opus

JOSIP IPAVEC ne sodi med povsem pozabljene skladatelje, je pa eden najmanj razumljenih. Njegov opus je bil deležen različnih, tudi slabih ocen, ki so se s časom izkazale za neustrezne. Napisal je prvi slovenski balet, komično opero Pincesa Vrtoglavka, vrsto samospevov in nekaj skladb za zbore.

  • Baletna pantomima Možiček, 1900. To je hkrati prva slovenska romantična kompozicija te vrste (kasneje jo je orkestriral Viktor Parma).
  • Opereta Princesa Vrtoglavka, 1910.
  • Glavnino njegovega ustvarjanja predstavljajo samospevi na nemška besedila ter orgelske skladbe.

Najintimnejši del opusa Josipa Ipavca so samospevi. Pisal jih je predvsem na nemška besedila, da bi z njimi uspel v tujini. Mnoge je prepeval njegov prijatelj iz šolskih let, znameniti baritonist Ferdinand Leon Lulek. Zanj je napisal vrsto samospevov, ki jih je pevec nato izvajal širom Evrope (na Dunaju, v Pragi, Berlinu, Hamburgu, Londonu, Parizu) in v Ameriki, vendar pa se s samospevi Josip ni uveljavil v najelitnejših umetniških krogih.

Skladatelj je izbiral lirična besedila in balade. Uglasbil je kar osem pesmi Heinricha Heineja. Melodije so lirične, pesmi pa v glavnem kratke, dvokitične, polne otožnosti in melanholije, ki je blizu slovenski ljudski pesmi. Tema uglasbenih pesmi so predvsem neizpolnjena ljubezen, hrepenenje in smrt. Pri komponiranju je izhajal iz romantične tradicije.

Samospeve Josipa Ipavca danes uvrščamo med najboljšo slovensko vokalno liriko iz časa fin de siècla.

Josipovi sodobniki niso doumeli, da njegova glasba presega domače okvirje. Njegovemu delu (predvsem Princesi Vrtoglavki)so pripenjali slabe ocene, zato je bil dolgo časa slabo znan in podcenjevan skladatelj.

Josip Ipavec je eden tistih ustvarjalcev, ki jih lahko za glasbeno delo postavimo ob bok slovenski literarni moderni ali slikarjem impresionistom.


Možiček

Možiček velja za prvi slovenski balet oz. muzikalno patomino inje tudi največkrat izvajan slovenski balet. Josip Ipavec je to baletno kompoziciji sprva naslovil kot Glasba za Pierrotov rojstni dan (Musik zu Pierrots Geburtstag) ga je napisal najprej za klavir štiriročno. Skladbo je v tej obliki izdal Lavoslav Schwentner v slovenščini in v nemščini (Das Hampelmännchen). Prvič je bil uprizorjen leta 1901 v Gradcu v neki gostilni (Zum wilden Mann - ¨Pri divjem možu˝), pod skladateljevim vodstvom. Istega leta je bil uprizorjen vsaj še v Novem mestu. Uprizorili so ga tudi leta 1904 in 1906 v Gradcu, kasneje pa še 1908 v Olomoucu na Češkem in 1910 v Trstu. V letu 1912 so sledile postavitve v Celju, Mariboru in Ljubljani. Možička so na poklicnem baletnem odru prvič predstavili v Ljubljani leta1924, kasneje istega leta pa tudi v celjskem mestnem gledališču. Doživel je še nekaj ponovitev v letih 1926, 1930, 1940 (z novo vsebino), 1952, 1957 in 2002 (med drugim na Ipavčevih kulturnih dneh v Šentjurju).

Josip Ipavec je za Možička dobil veliko pohval in pozitivnih kritik. Kmalu je napravil še aranžma za t. i. francoski ali salonski orkester (1. in 2. violina, viola, čelo, kontrabas, klavir, harmonij in tolkala). Ta partitura je dolgo veljala za izgubljeno, potem pa so jo našli med zapuščino, ki jo je hranil Josipov sin Jože in jo leta 1993 prodal Glasbeni zbirki NUK.


Mozicek: I. Predigra · Simfonicni orkester RTV Slovenija

Mozicek: II. Polka · Simfonicni orkester RTV Slovenija

Mozicek: III. Valcek · Simfonicni orkester RTV Slovenija

Mozicek: IV. Harlekin · Simfonicni orkester RTV Slovenija

Mozicek: V. Colombina in Pierrot · Simfonicni orkester RTV Slovenija

Mozicek: VI. Allegro - Andante sostenuto - Allegro - Presto · Simfonicni orkester RTV Slovenija

Mozicek: VII. Koracnica · Simfonicni orkester RTV Slovenija

Mozicek: VIII. Ples deklet · Simfonicni orkester RTV Slovenija



Princesa Vrtoglavka

Libreto za Prineso Vrtoglavko je napisala Mara pl. Berksova. Besedilo je bilo literarno ambiciozno zasnovano in sodi v obdobje evropske dekadence. Josip se je z glasbo zanj ukvarjal več let. Kompozicijo je v večji meri napisal v Zagrebu, kjer je delal kot zdravnik v garnizijski bolnici, popolnoma pa jo je zaključil leta 1910. Na Dunaju so nato uprizoritev zaradi besedila zavrnili in tudi drugod ni bilo večjega zanimanja zanjo. Morebitno uprizoritev je prekrižala bližajoča se prva svetovna vojna in tako je bila Princesa Vrtoglavka, komična opera v starem številčnem slogu, prvič uprizorjena šele leta 1997 v SNG Maribor, in sicer z novim libretom avtorja ddr. Igorja Grdine.


Anton Schwab je zapisal, da naj bi Josip Ipavec uglasbil 46 samospevov – torej nam jih je znanih približno tričetrt. V glasbenem tisku Izbrani samospevi so izšli naslednji samospevi:

1. Ich will meine Seele tauchen – Če mogel vzdihe bi srca utopiti

2. Am Kreuzweg – Na križpotju

3. Ballade – Balada

4. Verriet mein blasses Angesicht – Mar ti ne priča lice bledo

5. Die Drei – Trojica


6. Zwei kleine Liebeslieder – Dve drobni ljubezenski pesmi
a. Wenn ich in deine Augen seh' – Ko v tvoje mile zrem oči

b. Im Walde wandl' inch und weine – Po gozdu hodim in se jočem

7. Nach Jahren – Čez leta

8. Das Königskind – Kraljična


9.Lied im Volkston – Pesem v ljudskem tonu

10. Zingara – Ciganka

11. Schlehenblüt' und wilde Rose – Divja roža in bršljan

12. Die Wahlfahrt nach Kevlaar – Romanje v Kevlaar (uglasbena je samo prva pesem iz Heinejevega triptiha s tem naslovom)

13. Ein Lied – Pesem

14. Morgenwanderung – Jutranje potovanje


Poznamo še naslednja uglasbena Josipova dela (večina je samospevov):

  1. Abschied im Herbst / Slovo v jeseni (anonimni avtor)
  2. Am Kirschengarten / V češnjevem vrtu (anonimni avtor)
  3. Am Kreuzweg / Na križpotju (Heinrich Heine)
  4. Die drei Soldaten / Trije vojaki (Josip Freunsfeld – Radinski)
  5. Die Sägemühle (samospev)
  6. Ein Lied / Pesem (Hans Kolar)
  7. Frühlingslied / Pomladna pesem (Theodor Storm)
  8. Frühlingsnacht / Pomladna noč (Niebruhr)
  9. Frühlingsrast / Pomladni počitek (Hans Willy Märtens) (alternativni naslov: Wenn nicht die Liebe wär!)
  10. Im Frühling / V pomladi (anonimni avtor)
  11. Im Sturm (samospev, izgubljen)
  12. In der Fremde / V tujini (Fran Vidic)
  13. Jutro (četverospev) (Josip Freuensfeld Radinski)
  14. Meine Tote / Mrtvo dekle (Friedrich Fischbach)
  15. V noči (anonimni avtor)
  16. Wanderers Nachtlied / Popotnikova nočna pesem (J. Wolfgang von Goethe)
  17. Wiegenlied (samospev, izgubljen)

Ostala dela:

  1. »Andante v f-molu« (za violončelo in klavir)
  2. Aranžmaji samospeva Am Kreuzweg, Gounodove Valpurgine noči, neke četvorke in dveh koračnic
  3. Aufbruch (za ženski zbor)
  4. Slavček (četverospev, za moški zbor, besedilo S. Janžek)
  5. Des Woiwodentochter (izgubljena skladba)
  6. Hans und Grete / Janko in Metka (Ludwig Uhland) – duet
  7. Himna (za mešani zbor in orgle)
  8. Im Volkston (skladba za troglasni ženski zbor)
  9. Imel sem ljubi dve (L. Habetov - psevd. Ludvik Černej) (za moški zbor)
  10. Legenda (za gosli in glasovir)
  11. Lipi (za moški zbor) ...... (priredba U. Eferl za orkester kitar)....
  12. Mailied
  13. Marilielied (Ludwig Heinrich Christoph Hölty);
  14. Menuet ter skladba z oznako tempa Moderato (za violino in klavir)
  15. Menuet za orkester
  16. Nachtbilder (predigra za violino in klavir)
  17. Podoknica (sedaj nedosegliv rokopis, 3. 12. 1894)
  18. Preludij za violino s spremljavo harmonija
  19. Priredba uverture Teharski plemiči
  20. Scherzo (posvečen stricu Benjaminu Ipavcu)
  21. Trauungschor (za mešani zbor)
  22. Triglavska koračnica
  23. Winterstimmung (ženski zbor s klavirsko spremljavo) – F. H. Seidl
  24. Zahajajočemu solncu (za violino in glasovir)
  25. Zborovski spev s tenorskim solom Ave Maria
  26. Zimska (za ženski zbor s klavirjem)

V Digitalni knjižnici Slovenije lahko dostopate do izbranih skladb Josipa Ipavca.

POVEZAVA: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:COL-V4D9D1OB...

E-knjiga dr. Alenka Bagarič: Skladbe Josipa Ipavca v Narodni in univerzitetni knjižnici


KNJIGA O JOSIPU IPAVCU

O knjigi

V novi graški operni hiši, ki je spadala med največje v habsburški monarhiji, je bil leta 1902 na prireditvah elitnega aristokratskega kroga dvakrat izveden prvi slovenski balet Možiček. Njegov avtor in študent medicine Josip Ipavec je dirigiral orkestru. Noben slovenski umetniški ustvarjalec med svojimi srednjeevropskimi sodobniki verjetno ni doživel tolikšnega triumfa. Uspehi slovenskih arhitektov, slikarjev in pisateljev so prišli šele pozneje. Knjiga o avtorju prvega slovenskega baleta, katerega nastanek v javnosti velja za prelomen umetniški dogodek, s kulturnozgodovinskega vidika tematizira tragično zgodbo Josipa Ipavca. Predstavi njegove korenine, leta mladostnega popotovanja, ko se je uveljavil kot skladatelj samospevov, življenjski vrhunec na Dunaju ter duševni razkroj v somraku vsemogočne Evrope med prvo svetovno vojno. Posebna pozornost je namenjena »komični operi v starem številčnem slogu« Princesa Vrtoglavka, ki je bila kot skladateljev ustvarjalni testament krstno uprizorjena šele leta 1997.

Knjiga je izdana v Ipavčevem letu 2021. Sozaložnik dela je Knjižnica Šentjur.

Franc Križnar: Glasba v črkah (recenzija knjige ddr. Igroja Grdine)

Do člankov o knjigi lahko dostopate na DNEVNIK; STA.

Spletni nakup knjige: Beletrina

DOGODKI

Vabljeni k spremljanju leta Josipa Ipavca na uradni spletni strani, ter na spletni strani Občine Šentjur.

Spletna predstavitev knjige: Beletrina v živo: Josip Ipavec

Spletna predstavitev knjige: TV Celje


Povezave

Uradna spletna stran o Josipu Ipavcu: https://josipipavec.si/sl/

Občina Šentjur: https://www.sentjur.si/

Šentjur tour: https://turizem-sentjur.com/; https://turizem-sentjur.com/Kulturna-dediscina/Jos...

Ipavčev kulturni center Šentjur: http://www.ikcsentjur.si/porocamo/Razglasitev-leta...

Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur: http://www.gs-sentjur.si/

Wikipedija: https://sl.wikipedia.org/wiki/Josip_Ipavec

Slovenska biografija: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi24425...

Digitalna knjižnica slovenije: https://www.dlib.si/results/?query='keywords=Ipa...

Glasbena matica Ljubljana: https://www.glasbenamatica.si/zgoscenke/samospevi/

Rodna gruda: https://www.rodnagruda.si/znani_slovenci/2019032510394694/

Slovenska filharmonija (Novoletni koncert 2021:Povabilo na ples): https://www.youtube.com/watch?v=nmB3ON5NE9o&feature=emb_logo

Beletrina v živo (predstavitev knjige o Josipu Ipavec: Slovenski Mozart):https://beletrina.si/dogodki/beletrina-v-zivo-josip-ipavec

SIGIC (Danes poslušamo: Josip Ipavec): http://www.sigic.si/danes-poslusamo-josip-ipavec.html

SIGIC (Glasba v črkah: Slovenski Mozart): http://www.sigic.si/glasba-v-crkah-slovenski-mozart.html

STA (Knjiga Slovenski Mozart je del renensanse Josip Ipavec):https://www.sta.si/2871765/igor-grdina-za-sta-knjiga-slovenski-mozart-je-del-renesanse-josipa-ipavca?fbclid=IwAR1-zm1AR9_qaqSSrwVmWRGUHLD0ltcJVsg_y-a-EWMU5NLmiKzrHoq9h_Q

DNEVNIK (Graški Nemci so Josipu Ipavcu rekli slovenski Mozar): https://www.dnevnik.si/1042950054/Intervjuji/intervju-igor-grdina-znanstveni-svetnik-slavist-zgodovinar-in-libretist-graski-nemci-so-josipu-ipavcu-rekli-slovenski-mozart?fbclid=IwAR0qCDympUNNy0GzXh0yKT0Bv2qianyRUKAlt5ddZvI2MsMDtnUSCj8fK78

VEČER (Članek Josip Ipavec, Slovenski Mozart): https://www.vecer.com/lokalno/celje/josip-ipavec-slovenski-mozart-10234840

Celjski glasnik:https://celjskiglasnik.si/ob-letu-josipa-ipavca-sentjurska-obcina-z-vec-aktivnostmi/; https://celjskiglasnik.si/borut-pahor-obiskal-sentjur-ob-letu-josipa-ipavca/

Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru: http://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2181

Vzajemnost.si: https://www.vzajemnost.si/clanek/185285/v-spomin-dvehjosipov/

Megafon.si: https://megafon.si/slovenija/sentjurska-obcina-v-letu-josipa-ipavca-s-stevilnimi-dogodki/

Morel TV: https://www.youtube.com/watch?v=O7nPzNtr0kw

Dinastija Ipavcev (videoposnetek): https://www.youtube.com/watch?v=cIi9dCv0IBI

Urška Arlič Gololičič o vlogi Ipavcev (posnetek ob otvoritvi razstave): https://www.youtube.com/watch?v=_kk51TAVKoM

Šentjur.net (intervju z Urško Arlič Gololičič o njenem ustvarjanju in doživljanju rodbine Ipavec): https://www.sentjur.net/urska-arlic-gololicic-dane... in https://www.sentjur.net/urska-arlic-gololicic-dane...

Spletni koncert KOROŠKA POJE 2021 - PESEM NAS POVEZUJE

Osnovna šola Dramlje (Leto Josipa Ipavca in naši "možički"): https://www.osdramlje.si/leto-josipa-ipavca-in-nas...

Možički vas pozdravljajo v Zgornjem trgu Šentjur: https://www.josipipavec.si/sl/Novice/Mozicki-vas-p...

Vrtec Šentjur (predstavitev enot na glasbeno podlago Možiček): https://vrtecsentjur.splet.arnes.si/2021/02/25/vir...

Šentjur Tour (videoposnetek): Minuta z Josipom - Imel sem ljubi dve

Josip Ipavec, tragični junak: https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/josip-ipavec-...

Divja roža in bršljan

Datum: sreda, 17. marec 2021
Lokacija: Ipavčev kulturni center
Več informacij: Program samospevov Josipa Ipavca sta izvedla Urška Arlič Gololičič in pianist Marko Hribernik. Koncert je posnela RTV Slovenija in bo po televiziji predvajana kot glasbena oddaja.
Organizator: Knjižnica Šentjur in Občina Šentjur

PANDEMONIUM

Lokacija: Knjižnica Šentjur
Več informacij: Razstava likovnih del Anžeta Ipavica. Recenzijo likovnih del je pripravil dr. Robert Simonišek. Intervju z mladim umetnikom je vodila Tatjana Oset, direktorica Knjižnice Šentjur. Videoposnetek: Magični spomini
Organizator: Knjižnica Šentjur

MOŽIČEK ali PIEROTOV ROJSTNI DAN

10. #kviz o občini #Šentjur "Ali poznaš svojo občino?" #Ipavci so pomembno prispevali slovenski kulturi na področju glasbe. #Josip #Ipavec je napisal prvi slovenski #balet. Več o baletu poglej v kratkem videu, ki so ga pripravili mladi iz Mladinskega centra Šentjur.

Leto Josipa Ipavca skozi otroške oči

Več informacij: https://read.bookcreator.com/2kghvEJ94faa2fRwWcYB0...
Organizator: Vrtec Šentjur


LOGOTIP

GRADIVO V KNJIŽNICI ŠENTJUR

Seznam gradiva na temo Ipavci, je dostopna na povezavi: ZGIBANKA IPAVCI

Seznam gradiva o Josipu Ipavcu na povezavi: ZGIBANKA JOSIP IPAVEC

Kronski vrh slovite družine

Več informacij: Besedila iz priloge tednika Družine - februar 2021 - Časnik za družbo in kulturo

Avtor članka: Franc Križnar

SPLETNI KONCERT: KOROŠKA POJE 2021 - PESEM NAS POVEZUJE

Datum: 14. 3. 2021
Lokacija: Kulturni dom Pliberk
Več informacij: http://www.kkz.at/novice/detajl/koroshka_poje_2021...
Organizator: Krščanska kulturna zveza

Čez leta - Samospev Josipa Ipavca na besedilo Adolfa Böttgerja v prevodu Smiljana Samca

Datum: februar 2021
Več informacij: Moje osebno doživljanje Josipovega samospeva - Urška Arlič Gololičič, sopranistka in Josipova rojakinja

DOSTOP DO CELOTNEGA DOKUMENTA: ČEZ LETA

Adolf Böttger

Glasilo našega pobratenega mesta Neu-Anspach

Več informacij: V glasilu našega pobratenega mesta Neu-Anspach je objava v treh jezikih o praznovanju ***obletnice JOSIPA IPAVCA***, ki jo je pripravila Testaniere Alenka (Ljudska univerza Šentjur).

RAZSTAVA MOŽIČEK IN PRINCESA VRTOGLAVKA (l. 2019)

Razstava Možiček&Princesa Vrtoglavka je bila najprej postavljena v Galeriji Zgornji trg Šentjur, slike so zaplapolale tudi čez Zgornji trg.

2. decembra 2019 je bila postavljena na ogled še v Knjižnici Šentjur.

Razstava je nastala v organizaciji JSKD OI Šentjur v sodelovanju z lokalnimi ustvarjalci.

POP ART JOSIP - ZUNANJA RAZSTAVA (L. 2021)

Datum: februar 2021
Lokacija: Svetinov vrt
Več informacij: Zunanja razstava likovnih del v pop art tehniki na temo Josipa Ipavca dijakov Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije ŠC Celje.
Organizator: JSKD OI Šentjur

Minuta z Josipom: Imel sem ljubi dve

Lokacija: Svetinov vrt pred Centrom kulture Gustav
Več informacij: Besedilo samospeva je interpretirala Nastija Močnik.
Organizator: Šentjur Tour - https://www.facebook.com/sentjur.tour

Minuta z Josipom: V noči

Lokacija: Zgornji trg, Ipavčeva hiša
Več informacij: Primož Pečar nam predstavi pesem:

MINUTA Z JOSIPOM: V ČEŠNJEVEM VRTU

Lokacija:
Več informacij: Ljubezenski samospev v izvedbi Palčnik Vida.Lipa pri križu
Organizator: Šentjur Tour

LIPI (priredba U. Eferl)

Več informacij: Ob 100. obletnici smrti skladatelja Josipa Ipavca je kitarski orkester glasbene šole Skladateljev Ipavcev Šentjur posnel njegovo skladbo Lipi. Skladbo je za to priložnost priredil prof. Uroš Eferl, ki je tudi mentor orkestra.
Organizator: Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur

VIDEO PREDSTAVITEV

Več informacij: Video predstavitev o življenju in delu skladateljev Ipavcev. Idejna zasnova in obdelava: Tina Pečar
Organizator: Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur

Na obisku v Ipavčevi hiši

Lokacija: Ipavčeva hiša
Organizator: Knjižnica Šmarje pri Jelšah


FOTOGRAFIJE IZ KOMEMORACIJE

Datum: 8. februar 2021
Lokacija: Pokopališče Šentjur
Organizator: Knjižnica Šentjur in Občina Šentjur

Datum zadnje posodobitve vsebin: 14. september 2021
Skrbnik vsebin: Knjižnica Šentjur